A3.5 Dodatek C: Ukazi Git - Deljenje in posodabljanje projektov

Ukaz git fetch se poveže z oddaljenim repozitorijem in prenese vse informacije iz njega, ki niso v vašem trenutnem repozitoriju, ter jih shrani v vašo lokalno podatkovno bazo.

Ta ukaz smo najprej obravnavali v razdelku Pridobivanje in vlečenje iz vaših daljav in nadaljevali z ogledom primerov uporabe v razdelku Oddaljene veje.

Uporabljali smo ga tudi v več primerih v Prispevek k projektu.

V Reference zahtevkov potega smo ga uporabljali za prenos posamezne specifične reference, ki je zunaj privzetega prostora, in v Povezovanje v pakete smo pogledali, kako prenesti iz paketa.

V Refspec smo nastavili zelo prilagojene referenčne specifikacije, da git fetch opravi nekoliko drugačno dejanje kot privzeto.

Ukaz git pull je v bistvu kombinacija ukazov git fetch in git merge, pri čemer Git prenese iz oddaljenega repozitorija, ki ga določite, in ga takoj poskuša združiti v vejo, na kateri ste.

Ukaz smo na hitro predstavili v Pridobivanje in vlečenje iz vaših daljav in prikazali, kako videti, kaj bo združeno, če ga zaženete v Preverjanje daljave.

Prikazali smo tudi, kako ga uporabiti za pomoč pri težavah s ponovnim baziranjem v Ponovno bazirajte, ko ponovno bazirate.

Prikazali smo, kako ga uporabiti z URL-jem za enkratno pridobivanje sprememb v Izvlečenje oddaljenih vej.

Na koncu smo v razdelku Podpisovanje potrditev zelo na hitro omenili, da mu lahko s stikalom --verify-signatures omogočimo preverjanje, ali so potrditve, ki jih pridobivamo, podpisane z GPG.

Ukaz git push se uporablja za komunikacijo z drugim repozitorijem, izračuna razliko med lokalno bazo podatkov in oddaljeno bazo podatkov ter to razliko potisne v drug repozitorij. Potreben je dostop za pisanje do drugega repozitorija in običajno je na nekakšen način overjen.

Najprej smo si ogledali ukaz git push v razdelku Potiskanje na vaše daljave. Tukaj smo pokrili osnove potiskanja veje v oddaljeni repozitorij. V razdelku Potiskanje smo šli nekoliko globlje v potiskanje specifičnih vej in v razdelku Sledenje vej smo si pogledali, kako nastaviti sledenje vej, da se samodejno potisnejo. V razdelku Brisanje oddaljenih vej smo uporabili zastavico --delete, da izbrišemo vejo na strežniku z git push.

Skozi razdelek Prispevek k projektu smo si ogledali več primerov uporabe git push za deljenje dela na vejah preko več oddaljenih repozitorijev.

V razdelku Deljenje oznak smo videli, kako ga uporabiti za deljenje oznak, ki ste jih ustvarili, z uporabo možnosti --tags.

V razdelku Objavljanje sprememb podmodulov smo uporabili možnost --recurse-submodules, da smo preverili, ali je bilo vse delo z našimi podmoduli objavljeno, preden potisnemo nadrejeni projekt, kar je lahko resnično koristno pri uporabi podmodulov.

V razdelku Ostale kljuke odjemalca smo na kratko govorili o kljuki pre-push, ki je skript, ki ga lahko nastavimo, da se izvede pred končanjem potiskanja, da preveri, ali je potiskanje dovoljeno.

Na koncu, smo si v razdelku Potiskanje refspecov ogledali potiskanje z uporabo celotnega refspeca namesto splošnih bližnjic, ki se običajno uporabljajo. To vam lahko pomaga, da boste zelo specifični glede dela, ki ga želite deliti.

Ukaz git remote je upravljavsko orodje za vaše zapise oddaljenih repozitorijev. Omogoča vam, da dolge URL-je shranite kot kratke oprimke, kot je »origin«, tako da jih ni treba vedno vpisovati. Lahko imate več takih oprimkov in ukaz git remote se uporablja za dodajanje, spreminjanje in brisanje teh oprimkov.

Ta ukaz je podrobno opisan v razdelku Delo z daljavami, vključno s seznamom, dodajanjem, odstranjevanjem in preimenovanjem oprimku.

Uporablja se skoraj v vsakem nadaljnjem razdelku v knjigi, vendar vedno v standardnem formatu git remote add <name> <url>.

Ukaz git archive se uporablja za ustvarjanje stisnjene arhivske datoteke določenega posnetka projekta.

git archive smo uporabili za ustvarjanje stisnjega arhiva tar (angl. tarball) projekta za deljenje v Priprava izdaje.

Ukaz git submodule se uporablja za upravljanje zunanjih repozitorijev znotraj normalnih repozitorijev. To bi lahko bilo za knjižnice ali druge vrste skupnih virov. Ukaz submodule ima več podukazov (add, update, sync itd.) za upravljanje teh virov.

Ta ukaz je omenjen in v celoti pokrit samo v razdelku Podmoduli.